- Mesta
- Sodelovanje in dejavnosti
- Novice
- Medijska soba
- O nas
Ob podpisu sporazuma o sodelovanju med mestoma Ljubljana in Dunaj, ki je potekal aprila 2022 na Dunaju, je župan Zoran Janković svojega dunajskega kolega Michaela Ludwiga povabil na obisk v Ljubljano. 6. julija 2022 se je Michael Ludwig vabilu odzval. Med obiskom v Ljubljani sta župan Ludwig in direktor dunajskega energetskega podjetja Wien Energie, Karl Gruber, med drugim spregovorila tudi o dunajskem energetskem konceptu ter dolgoletnih izkušnjah mesta Dunaj na tem področju.
Ljubljana že nekaj časa načrtuje izgradnjo objekta za energijsko izrabo nereciklabilnih gorljivih komunalnih odpadkov, pri čemer slovenska javnost izraža zaskrbljenost glede možnih negativnih učinkov tovrstne naprave na ljudi in okolje. Dunajski župan Michael Ludwig in direktor podjetja Wien Energie, Karl Gruber, sta v svojih predstavitvah v Ljubljani spregovorila o dosedanjih izkušnjah in know-howu mesta Dunaj na tem področju in skušala javno razpravo v Ljubljani obogatiti s konkretnimi dejstvi in informacijami.
Župan Michael Ludwig: "Varstvo podnebja je naloga našega časa. Na Dunaju že preko petdeset let stavimo na gorljivo izrabo odpadkov na najvišjem tehničnem nivoju. Zaradi postopkov filtriranja so izpusti teh naprav zelo, zelo čisti. Čeravno sodijo veljavne mejne vrednosti emisij v Avstriji med najstrožje v Evropi, so le-te na Dunaju na letni ravni za večkratnik pod mejnimi vrednostmi. Tretjina gospodinjstev, ki so na Dunaju priklopljena na daljinsko ogrevanje, prejema toploto iz tovrstnih sežigalnic odpadkov. Poleg tega prihranimo na Dunaju s centralnim recikliranjem odpadkov sredi mesta vsako leto na tisoče kilometrov transportnih poti ter s tem obenem prihranimo dragocene vire energije in nepotrebne emisije. V poletnih mesecih za proizvodnjo tople vode ne potrebujemo ničesar drugega kot naše odpadke. Na tem področju smo tako popolnoma neodvisni od ruskega plina ter drugih oblik dragega in okolju škodljivega uvoza energije."
Odpadki kot vir energije – ta koncept so na Dunaju prvič uvedli že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja za ogrevanje bolnišnic. Danes predelajo štirje objekti za energijsko izrabo mešanih komunalnih odpadkov, Spittelau, Flötzersteig, Simmeringer Haide in Pfaffenau letno več kot milijon ton odpadkov. Iz odpadkov dunajskih gospodinjstev in gospodarstva, blata čistilnih naprav in posebnih odpadkov pridobivajo elektriko in toploto za sto tisoče dunajskih gospodinjstev.
Energijo, ki se med sežiganjem sprosti, preko turbin pretvorijo v elektriko, toploto pa uporabijo neposredno za ogrevanje mesta. Pri tem je čistost celotnega postopka najpomembnejša prioriteta. Zakonsko določene mejne vrednosti za emisije v obratih za sežiganje odpadkov so na letni ravni za 90 odstotkov pod določenimi mejnimi vrednostmi. Ostanki termične predelave se v glavnem sestojijo iz žlindre, ki jo na Dunaju uporabijo kot material pri gradnji deponij.
Sežigalnica odpadkov Spittelau pa ni le koristni vir energije, temveč sodi tudi med prave znamenitosti mesta Dunaj. Znameniti objekt okoljevarstvenika, ljubitelja narave in umetnika Friedensreicha Hundertwasserja tako letno obišče 10.000 mednarodnih delegacij ter obiskovalk in obiskovalcev.
Na skupni tiskovni konferenci je Marko Agrež, tehnični direktor Energetike Ljubljana, predstavil načrte mesta Ljubljana. 22. junija 2022 je na Dunaju obiskal objekt za energijsko izrabo mešanih komunalnih odpadkov Pfaffenau ter izmenjal mnenja z dunajskimi strokovnjaki in strokovnjakinjami.
Slovenija, še posebej njena prestolnica Ljubljana, je v zadnjih nekaj letih dosegla velik napredek na področju izrabe odpadkov, še posebej na področju ločevanja odpadkov. Visoke investicije so bile vložene v sortirnice za komunalne odpadke. Konec leta 2015 je začel delovati Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO Ljubljana), največji okoljevarstveni projekt v Sloveniji in najsodobnejša naprava za ravnanje z odpadki v Evropi. Za izgradnjo regijskega centra je bilo iz evropskega Kohezijskega sklada namenjenih 77,5 milijonov evrov in center velja danes za dober primer regionalnega sodelovanja. V centru predelajo eno tretjino vseh odpadkov v Sloveniji. V Ljubljani sedaj načrtujejo izgradnjo objekta za energijsko izrabo nereciklabilnih gorljivih komunalnih odpadkov, v katerem bo mogoče boljše ravnanje z odpadki, hkrati pa tudi pokritje naraščujoče potrebe po energiji.
